Oznanila

Prisotnost

Prisotni 4 gostov .

Duhovna iskrica

Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu.
 

(Rim 12, 9-12)


E-zvon

Če želite prejemati Naš zvon na svoj elektronski naslov, vnesite spodnje podatke. Po prijavi boste prejeli aktivacijsko povezavo v svoj poštni predal.
Sporočilo
  • Ta stran uporablja piskotke

    Ta stran uporablja piskotke za potrebe navigacije, prijave na elektronsko prejemanje sporocil in drugih funkcij. Z uporabo spletne strani se strinjate, da se tovrstni piskotki smejo prenesti na vas racunalnik. Nikakor ne zbiramo piskotkov v oglasevalske namene.

Nagradni izlet na Veliko planino PDF natisni E-pošta
Prispeval Nika Gubenšek   

Ker smo lanskoletni petošolci v postni akciji zbrali največ šolskih potrebščin za albanske otroke, smo se v soboto, 4. oktobra 2014, skupaj z g. župnikom in katehetom g. Matevžem Vidmarjem odpravili na Veliko planino. Do nihalke smo se pripeljali z avtobusom in nato z nihalko premagali 850 m višinske razlike. V nihalki smo se vozili približno 2 minuti, saj nihalka pelje 8 m na sekundo. Ko smo izstopili iz nihalke, nas je čakalo presenečenje, lanskoletna katehistinja ga. Andreja Bečan, ki je bila oblečena v čisto pravo pastirico. Skupaj smo prehodili pot do pastirske vasi. Hiše na Veliki planini so majhne in iz lesa. Ogledali smo si tudi majhen muzej, ki je enosobna hiška. V sobi so postelja, pripomočki za delanje skute in sira, dežni plašč in čevlji. Okoli sobe so bile krave, da so grele lastnika. Okoli vsake hiše je ograja. Med hiškami so manjša jezerca, skale in 6 krav. Ko smo si ogledali muzej, smo se odpravili v majhno kapelico Marije Snežne. Na poti nam je župnik povedal, da smo dobili novega ljubljanskega nadškofa p. Staneta Zoreta.V kapelici smo skupaj obhajali sv. mašo, ker smo imeli kitaro, smo tudi zapeli. Po sv. maši smo se sprehodili še do Andrejine hiške, kjer smo poizkusili domači sir in smetano na kruhu. Za konec smo jedli štruklje, ki so bili zelo dobri in so nasitili naše želodčke. Srečni in zadovoljni smo se vrnili domov.

 

Ali ste vedeli?

V enem kilogramu sira je 10 litrov mleka.

 
Jezus, pejva na potep! (jesenski animatorski vikend) PDF natisni E-pošta
Prispeval Tjaša Kocjan   

Pretekli konec tedna smo se oratorijski animatorji odpravili na prav poseben potep. V čudovitem in s soncem obsijanem Koprivniku nad Bohinjem smo se ob premišljevanju Janezovega evangelija potepali z Jezusom in odkrivali čudeže, ki jih je storil.
Zabavali smo se s svati na svatbi v galilejski Kani, si skušali predstavljati, kako je Jezus porušil tempelj, razmišljali o darovanju sebe drugim in se pridružili Samarijanki, ki ji je bilo naročeno, naj zajame iz vodnjaka žive vode. To smo skušali storiti tudi sami, zato smo se odpravili na (za ene bolj, za druge manj) zahteven spust iz gore grehov v dolino blagrov. 
V soboto zvečer smo se podali v zelo zabaven in smeha (malo pa tudi stresa) poln kuharski dvoboj - animatorji smo namreč iskali šefa, a na koncu ugotovili, da se prav vsi v kuhinji dobro znajdemo in da smo zaradi odlično pripravljene večerje v tako zahtevnih razmerah vsi pravi kuharski šefi. 
Jesenski animatorski vikend smo s hvaležnostjo za ves smeh, iskrene pogovore, razmišljanja in druženje v čudovitem okolju zaključili v nedeljo s sv. mašo, nato pa smo pojedli še zadnje koprivniško kosilo in se novim izzivom naproti odpravili nazaj v dolino. 
Ob koncu bi se radi zahvalili g. župniku, ki je omogočil, da smo lahko preživeli tako lep konec tedna, g. kaplanu, ki je bil ves čas z nami, nas spodbujal in sodeloval pri izvedbi programa, in Matevžu Vidmarju, ki je vodil celoten vikend in nas popeljal na potep z Jezusom.    

 

20141011 154340

 
Kostanjeva nedelja PDF natisni E-pošta
Prispeval Društvo Blaž Potočnikova čitalnica   

Čeprav gozd letošnjo jesen ne ponuja obilice kostanja, pa se ga je vseeno nabralo dovolj za BPČ-jevo kostanjevo stojnico. Franci se je preizkusil v peki, prvič pa smo imeli tudi pravo opremo za kostanjepeko. DIšalo je. Pil se je mošt; jabolčni, vinski, "ciknjen", malo "ciknjen"... Fantje in dekleta Ta' mladega teatra so s pladnji v rokah spretno manevrirali med ljudmi. Grozdja ni manjkalo. Med vsemi jesenskimi darovi narave pa je stala stojnica Vidovih ustvarjalnic. Brankina in Tinina stojnica. Tam si lahko občudoval dar ustvarjalnih rok in se kar hitro navdušil, da bi se tudi sam preizkusil v čem takem. Majdina narodna noša je zbrano druščino spomnila na jutrišnji prvi sestanek, torej ustanovni sestanek skupine šentviških narodnih noš. Sigurno najmlajša turistična agentka Neža je sedela za mizo in vztrajno beležila prijave za društveni izlet v Prlekijo. Tako je v prijetnem klepetu zbranih minilo še eno lepo dopoldne jesenske nedelje. To nedeljo pa so izšle tudi BPČ-jeve novičke z datumi dogodkov. ​

 
Skoči ven iz megle PDF natisni E-pošta
Prispeval Društvo Blaž Potočnikova čitalnica   

Za nami je odlična razprava z naslovom »Skoči ven iz megle«, v kateri smo govorili o poimenovanju naselij Četrtne skupnosti Šentvid skozi različna obdobja. Prišli smo do naslednjih ugotovitev …  Prvo naselje, ki se je pojavilo v najstarejših zapisih (listinah), je bilo Šentvid (Sancti Viti, 1262). Do 16. stoletja so se zvrstila tudi ostala naselja: Stanežiče (Stanesdorff), Gunclje (Guntzleinsdorff), Dvor (Hoff), Medno (Medown), Pržan, Poljane in Trate. Prvi brod je peljal čez reko Savo v 12. stoletju, naselje Brod pa se je uveljavilo mnogo kasneje. Pržan se piše brez črke J na koncu, saj naj bi ime naselja izviralo iz fraze na kmetiji Pr' Žan. Male Vižmarje so obstajale zgolj v ustnem izročilu. Poimenovanje je nastalo ob izgradnji železnice, ki je Vižmarje razdelila na gornji del (Male Vižmarje) in pa spodnji del (Vižmarje). Perice ob vižmarskem potoku so se prav tako sporazumevale na ta način. Vižmarje na in pod klancem so le plod pogovorov in lažje orientacije med ljudmi. V Četrtni skupnosti Šentvid je tako zgodovinsko potrjenih 11 naselij, manjkajo le še table na »terenu«. Na izvozu Lj. Brod stoji tabla, ta pa je tudi edina. Potem … se naselja izgubijo, nimajo imen.

Na diskusiji je sodelovalo 5 govorcev - razpravljalcev, vsega skupaj je bilo prisotnih 20 ljudi. Prvi korak k informacijskim tablam o naseljih je tako za nami. Čakamo na drugega…

Hvala knjižnici Šentvid in ga. Ani Zdravje za kreativno okolje in gostoljubnost. Socialni akademiji pa hvala za spodbudo, da smo skočili ven iz megle, iz meglene Ljubljane.

 
Po poti frančiškanskih samostanov - jesensko župnijsko romanje PDF natisni E-pošta
Prispeval Ivo Cedilnik   

V soboto, 27. 9. 2014, smo romarji iz župnije Ljubljana Šentvid poromali po frančiškanskih samostanih. Obiskali smo samostan na Viču v Ljubljani, samostan pri sveti Ani v Kopru, minoritski samostan sv. Frančiška v Piranu, kjer smo imeli sveto mašo, in končno še kapucinski samostan v Vipavskem Križu. Seznanili smo se z življenjem in pravili posameznih frančiškanskih redov.

Lep in zanimiv dan smo zaključili ob pokušini pršuta in primorskih vin.

 
Ministrantski izlet v hribe PDF natisni E-pošta
Prispeval Gregor Bregar   

Konec avgusta so se ministranti v spremstvu župnika in kaplana, bogoslovca in še treh spremljevalcev odpravili na izlet v gore. Dvodnevni pohod se je začel v ponedeljek, 25. 8. 2014, na Pokljuki pri vojašnici. Nadaljevali smo mimo obronkov Tosca in naredili prvi večji postanek pri Vodnikovi koči. Na Velem polju smo obiskali sirarno. Starejši pastir nam je podrobno predstavil gorsko pašo krav, molžo in izdelovanje sira. Po malici smo jo ubrali čez Velo polje proti Doliču. Ministranti so hodili v več skupinah, nekateri bolj zavzeto, nekateri manj, vsem pa sta gorski zrak in prijetna družba dobro dela. Koncem poti nas je čakala prijetno ogreta koča na Doliču. (Prejšnji dan je namreč že zapadel sneg na nekoliko višji koči Planika, nam pa tudi ni bilo posebno vroče!) Utrujene noge in prazni trebuhi so prišli na svoj račun. Če ni bila enolončnica, je bil pa golaž s polento. Na koncu pa (!) palačinke za vse. Po nekaj igrah taroka ali česa podobnega smo se pripravili za spanje. Ministranti ne bi bili to, kar so, če bi se dali brez težav utišati in bi hitro zaspali. Bogoslovec in kaplan sta jih vendarle počasi umirila, da je cela popotna druščina zaspala (kolikor ji je res uspelo). Celo noč je pihal veter … In napihal oblake. Pa kaj ko bi bili le oblaki. Vremenska napoved je bila sicer prejšnji dan še dokaj dobra. A uresničila se je najslabša možnost. Že zjutraj je s hladnim vetrom iz oblaka nanašalo dež. Kaj pa smo hoteli? ... Spravili smo se v anorake in pelerine in jo z dobre volje, da je kar pokalo (na žalost ravno obratno), mahnili v dolino; tokrat po mulatieri v dolino Zadnjice. Dež nas je pral, pa so se ministranti izkazali za korajžne fante in niso jadikovali. Naposled le prispemo v dolino, kjer sta nas že čakala dva kombija in smo se že peljali proti Kranjski Gori. Ustavili smo se še v gostilni na dobrem kosilu, potem pa je bilo čudovitega izleta že skoraj konec, saj nam je ostala le še pot do Šentvida. Nasvidenje drugo leto!

 
Blagoslov znamenja in križa v Guncljah PDF natisni E-pošta
Prispeval Ivo Cedilnik   

Na praznik Marijinega rojstva – mali šmaren je v Guncljah župnik gospod Ivan Jagodic ob prisotnosti večjega števila vaščanov in drugih vernikov blagoslovil obnovljeno vaško znamenje. Znamenje je posvečeno Marijinemu kronanju v nebesih, na njem pa so še podobe svetega Vida, svetega Florjana in svetega Jakoba. Poslikavo, ki je požela mnogo občudovanja, je na pobudo gospoda Valentina Živaliča opravil domači, akademski slikar Marjan Zaletel - Janč.

Ob tej priložnosti je bil blagoslovljen tudi obnovljen t. i. Branclov križ nad Guncljami, prav tako delo Valentina Živaliča in Marjana Zaletela - Janča.

 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 Naslednja > Konec >>

Stran 1 od 5