Oznanila

Prisotnost

Prisotni 3 gostov .

Duhovna iskrica

Štiri stvari so prav majhne na zemlji, vendar so modrejše od modrijanov: mravlje, nemočno ljudstvo, vendar si poleti pripravljajo živež, jazbeci, nejunaško ljudstvo, vendar si v pečini postavljajo bivališče, kobilice, ki nimajo kralja, vendar vzletajo v jatah, kuščarica, ki se opira z rokama, vendar prebiva v kraljevih palačah.

(Pregovori 30,24-28)


E-zvon

Če želite prejemati Naš zvon na svoj elektronski naslov, vnesite spodnje podatke. Po prijavi boste prejeli aktivacijsko povezavo v svoj poštni predal.
Sporočilo
  • Ta stran uporablja piskotke

    Ta stran uporablja piskotke za potrebe navigacije, prijave na elektronsko prejemanje sporocil in drugih funkcij. Z uporabo spletne strani se strinjate, da se tovrstni piskotki smejo prenesti na vas racunalnik. Nikakor ne zbiramo piskotkov v oglasevalske namene.

Festival "aleluje" PDF natisni E-pošta
Prispeval Andreja Bečan   

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica bo tudi letos na velikonočni ponedeljek, 23. 4. ob 11. uri organiziralo festival repinih olupkov, tako imenovane "aleluje". Lepo vabljeni vsi, ki ob veliki noči pripravljate to tradicionalno jed, da praktično predstavite svoj način priprave. Vsak udeleženec bo pripravil svoj velikonočni pogrinjek z velikonočnimi dobrotami (aleluja, šunka, hren, potica, pirhi ...). Razstavljalci se zberemo ob 10. uri.  S seboj prinesete lastni kuhalnikPrijave sprejemamo na tel. št.  041 222 302  Vabljeni tudi ostali, ki te jedi ne poznate, da nas obiščete, ker bomo skupaj z gostom, priznanim etnologom, dr. Janezom Bogatajem spoznavali velikonočne kulinarične običaje naših prednikov.   

 

Utrike z lanskega festivala si lahko ogledate na priloženih fotografijah.

 
Razstava razpel v Potočnikovi dvorani PDF natisni E-pošta
Prispeval Andreja Bečan   

V nedeljo, 6. 4., je domačin Miha Celarc razstavil v Potočnikovi dvorani razpela – Jezusa na križu. Narejena so iz korenin in vej ruševja. Otvoritev razstave je spremljala recitacija poezije. Kruh s soljo, ki ga je spekel avtor, pa je ponazarjal post. 

Razpela si lahko ogledate naslednjo nedeljo po vseh svetih mašah, na veliko noč po sveti maši ob 10.00 in na velikonočni ponedeljek v dopoldanskem času.

Vabljeni.

 
Pri Kraljici miru v Međugorju, PDF natisni E-pošta

v hercegovski prestolnici

in med biseri dalmatinske obale


Katarina Ivančič

 

Nedelja, 16. marec, zvečer. Međugorje se spominja 80. obletnice postavitve križa in prve sv. maše na vrhu 520 m visokega Križevca – do tedaj Šipovca. Z luno obsijana noč pokriva mirno kotlino med gorami, šentviške romarje pričaka dobra večerja, topel tuš in mehka postelja, ki se po 9-urni vožnji prav prileže.

V zgodnjih urah ponedeljkovega jutra se v molitvi že vzpenjamo na Križevac, zgodaj popoldan na Crnico, vmes pa obiščemo skupnost Cenacolo in Majčino selo. Popoldan in zvečer se v župnijski cerkvi svetega Jakoba z domačini in številnimi romarji s širnega sveta povežemo v molitvah rožnega venca in mašni daritvi.

Jutranjo (pravo bosansko) kahvo v torek spijemo v Mostarju, opoldne v hrvaškem Lurdu obhajamo sv. mašo in za piko na i užijemo trenutke opojnosti ob lepotah dalmatinske obale Malega Vatikana.
Zahvalna pesem za srečno romanje in izlet zazveni v zgodnjih nočnih urah na avtobusu, zadnje kilometre pred domačo farno cerkvijo. Lepo je bilo, Bogu hvala!

 

Ko vera, upanje in ljubezen združijo ljudi

Hribi, ki obdajajo međugorsko kotlino, so izrazito skalnati in poraščeni v glavnem z  bodičevjem in pritlikavim drevjem, med katerim posebej izstopa šipak - endemično sredozemsko drevo, značilno za Hercegovino, z rajskim sadežem, pri nas poznanim kot granatno jabolko. Najvišji hrib je prav po njem nosil ime Šipovac – vse do 16. marca 1934, ko so na njegovem vrhu blagoslovili velik betonski križ (vključno s podstavkom visok 14 m), ki so ga postavili župljani Međugorja ob 1900-letnici Kristusove smrti, in pri njem prvič obhajali mašno daritev ter ob tej slovesnosti Šipovac preimenovali v Križevac.

Od župnikovega predloga za postavitev križa do njegove izvedbe in prvega slovesnega bogoslužja je minilo vsega 52 dni, samo delo je bilo izvedeno v manj kot mesecu - brezpotjem ostrih skal in trnja,  po katerih so se župljani, od otrok do starcev, z vsem potrebnim gradbenim materialom na svojih ramenih, deloma pa tudi s konji, prebijali na 520 m visok vrh, in deževnim zimskim razmeram navkljub.

Vera, upanje in ljubezen so združili vse župljane in tako povezani v Kristusu so zmogli nepredstavljivo.

V stičišče 8,5 m visoke vzdolžne in 3, 5 m široke prečne stranice križa so vgrajene relikvije Jezusovega križa, ki so jih prejeli iz Rima. Na križu pa je vklesan napis: »ISUSU KRISTU, OTKUPITELJU LJUDSKOGA RODA, u znak svoje vjere, ljubavi i nade podigoše Bernardin Smoljan župnik i župa Međugorje. Od svakoga zla osvobodi sve nas, Isuse!«

V zadnjih 33. letih se stotine romarjev dnevno v molitvi križevega pota povzpne na Križevac, nešteto bosih nog je v desetletjih zgladilo ostre skale, tisoče jagod rožnih vencev, osebnih molitev, prošenj in zahval se pne v nebo dan za dnem.

Tudi mi s spoštovanjem stopamo po stopinjah milijonov romarjev do križa na vrhu, kjer so mnogi našli mir, novo pot, doživeli spreobrnjenje, se prečistili, prejeli novih moči. 

Tudi mi se obračamo k Odrešeniku človeškega rodu:
Molimo te Kristus in Te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.

 

… (se nadaljuje)

 

Fotografije: Tone Sitar

 



 
Vidove ustvarjalnice - velikonočni prt PDF natisni E-pošta
Prispeval Andreja Bečan   

 

Vidovi ustvarjalnici 5 in 6:

 

VEZENJE VELIKONOČNIH PRTOV

 

19. 3. 2014 in 2. 4. 2014

17.00–18.30

v Vidovem domu v Šentvidu nad Ljubljano

 

Z nami bosta Mojca Kregar in Branka Rozman.

 

S seboj prinesite material: blago za prte (bele barve, bombaž), prejce (barve: rdeča, modra, zelena, rumena), škarje, šivanke, svinčnik.

 

Za več informacij pokličite vodji delavnic:

Anjo Jutraž, 041 632 752 ali

Tino Rozman, 041 270 655.

 

Cena ustvarjalnice: prostovoljni prispevki.

 

Vabljeni!

 
Vidove ustvarjalnice - marmoriranje prihov PDF natisni E-pošta
Prispeval Andreja Bečan   

9. 4. bomo MARMORIRALI PIRHE. Material za delavnico dobite na samih ustvarjalnicah, potrebna je predhodna prijava, prispevek je 5 EUR, poravnate ga na delavnici.
Za več informacij pokličite vodji delavnic: Anjo Jutraž, 041 632 752 ali Tino Rozman, 041 270 655.

 
Čistilna akcija PDF natisni E-pošta
Prispeval Andreja Bečan   
V soboto, 5. 4., ČS Šentvid organizira ČISTILNO AKCIJO, kjer bo sodelovalo tudi naše društvo. Vabimo vas, da se nam pridružiš ob 9.00 pred Ljudskim domom. Akcija bo potekala 2 uri, sledi pa golaž in pijača v Guncljah na ragbi igrišču. 
 
K temeljem slovenstva in krščanske vere na Slovenskem PDF natisni E-pošta
Prispeval dr. Žiga Andoljšek   

Pod odličnim vodenjem urednika Družine msgr. Francija Petriča in v organizaciji našega župnika Ivana Jagodica smo šentviški možje v soboto, 1. marca, poromali na Koroško – k temeljem slovenstva in krščanske vere na Slovenskem. Pot nas je vodila na Vitrinjsko polje, Krnski grad, h Gospe Sveti, do vojvodskega prestola, v Tinje in Dobrlo vas. Na romanju nas je vodila misel, da se moramo najprej ozreti v zgodovino in jo spoznati, da bi se danes in v prihodnje znali bolje odločati. Zato je bilo romanje preplet spoznavanja zgodovinskih dejstev in duhovnosti za može.

 

Prav vsaka postaja je pomenila obogatitev posameznikovega vedenja in je pomenila krepitev narodne zavesti. V Vitrinju smo se spomnili na tragedijo in trpljenja mnogih slovenskih intelektualcev, ki niso verjeli v revolucionarne spremembe med vojno in po njej, ki so nas zaznomovale prav do danes. Na Krnskem gradu pri knežjem kamnu smo se vrnili v čas ustoličevanja karantanskih knezov, ki je potekalo v slovenskem jeziku ob spremljavi slovenskega petja. Ustoličenje zadnjega slovenskega kneza v slovenskem jeziku je bilo prav pred 600 leti in sicer 1414. Pri Gospe Sveti smo lahko prisostvovali sv. krstu in se veselili, da je Katoliška Cerkev dobila še enega novega člana. Gostitelja, g. Jože Kopajnik v Tinjah in g. Janez Tratar v Dobrli vasi, sta spregovorila o političnih razmerah na Koroškem v povezavi z neprestano borbo Slovencev za ohranitev lastne identitete in skrbjo za ohranitev narodne zavesti. Nehote se nam je vsiljevala misel, kako mačehovsko s slovenskim jezikom in slovenstvom delamo v domovini, ob tem, da Koroški Slovenci še danes gorijo za svoj materni jezik, vero in domovino.

 

V Tinjah nam je g. Jože Kopajnik doživeto predstavil sporočilnost mozaika p. Marka Rupnika. Mašo smo obhajali v kapeli katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, kjer nas je nagovorilo Jakobovo pismo (5,13−20); v mašni pridigi pa nas je msgr. Franci Petrič povabil, da bi cerkev sprejemali kot svoj dom, da bi molili in ljubili. To je bil za može tudi vrhunec romanja, ki je v vseh porodilo željo, da bi nas v življenju vodili pravi poudarki: vloga moža v družini, delo ter ljubezen do Boga in bližnjega.

 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 Naslednja > Konec >>

Stran 1 od 3