Oznanila

Prisotnost

Prisotni 10 gostov .

Duhovna iskrica

Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik.  Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu.  Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.  Ostanite v meni in jaz v vas.

 

(Jn 15, 1-5)


E-zvon

Če želite prejemati Naš zvon na svoj elektronski naslov, vnesite spodnje podatke. Po prijavi boste prejeli aktivacijsko povezavo v svoj poštni predal.
Sporočilo
  • Ta stran uporablja piskotke

    Ta stran uporablja piskotke za potrebe navigacije, prijave na elektronsko prejemanje sporocil in drugih funkcij. Z uporabo spletne strani se strinjate, da se tovrstni piskotki smejo prenesti na vas racunalnik. Nikakor ne zbiramo piskotkov v oglasevalske namene.

Srce pa bije, tika-taka (akademija ob kulturnem prazniku) PDF natisni E-pošta
Prispeval Društvo Blaž Potočnikova čitalnica   
Nedelja, 25 Januar 2015 15:30

Tudi letos se bo v okviru Prešernovega dne, odvijala proslava v poklon umetnikom slovenske besede.

 

Akademija nosi naslov Srce pa bije, tika-taka. Popeljala nas bo v svet literarnega junaka, ustvarjenega izpod peresa pisatelja Cirila Kosmača, ki nas bo razgibaval skozi preplet življenja in smrti. V igranem veznem tekstu se bomo prepustili toku misli in jih prevetrili s sporočilom pesnika, ki je zase skromno pravil, da je dvorni norec njegovega veličanstva človeka. Program bo dopolnjevala recitacija pesmi slovenskih avtorjev, glasba in projekcija slik. 

Lepo povabljeni.

V soboto, 7. 2. 2015, ob 19.30, v Ljudskem domu.

 

Vstopnine ni, po prireditvi sledi druženje ob kozarčku sladkega.

 

 
Po Prešernovih stopinjah na Šmarno goro PDF natisni E-pošta
Prispeval Društvo Blaž Potočnikova čitalnica   
Ponedeljek, 12 Januar 2015 15:26

PO PREŠERNOVIH STOPINJAH NA ŠMARNO GORO, v nedeljo, 8. 2. 2015. Po sveti maši ob 11. uri bo krajši kulturni program na platoju pred Aljaževim spomenikom.

 

Že tradicionalno bomo tudi letos na kulturni praznik odšli na Šmarno goro. Običajno je bila na ta dan ob 11. uri maša za pokojne kulturnike. Letos pride kulturni praznik ravno na nedeljo, zato se bomo pridružili stalni nedeljski maši na Šmarni gori ob 11. uri., potem pa bo sledil še krajši kulturni program.

 

 
Sprejem betlehemske luči PDF natisni E-pošta
Prispeval Andreja Bečan   
Ponedeljek, 22 December 2014 14:51

Spet je prišla, Betlehemska luč. Skavti so nam jo prinesli na dvorišče pred cerkvijo na zadnjo adventno nedeljo ob 17.00. Letošnja poslanica se glasi: 

 

»Hvala, Prijatelj.

Dobil sem Tvoj dar.

Prižgal si ga v Betlehemu

in poskrbel,

da je prišel do mene.

Sprašujem se, zakaj sem ga dobil.«

»Dobil si priložnost.

Bodi odgovoren in pusti svoj pečat.

Poskusi.

Koliko ti je mar?«

 

GESLO:

Za Tvoj dar mi je ____ mar

 

Mladi so s programom popeljali navzoče v razmišljanje o pogumu in ljubezni. Vse skupaj so s pesmijo obarvali mladinci iz sosednje župnije, Šmartno. 

Ljudje so s toplimi srci odnašali luč na svoje domove in misel je bila v zraku: "Ta luč ponazarja Božjo ljubezen do vsakega in ljubezen vsakega do Boga in bližnjega, ta luč ponazarja notranji mir, ki se rodi iz te ljubezni, ta luč ponazarja pogum ter zaupanje s katerim vsako jutro vstopamo v nov dan."

V imenu društva Blaž Potočnikove čitalnice vam želimo doživete praznike, naj luč miru v srcih sveti čim dlje. 

 
Župnijsko romanje v Berlin PDF natisni E-pošta
Prispeval Tjaša Kocjan   
Petek, 05 December 2014 23:03

Berlin je mesto, ki te lahko povsem navduši ali pa te pusti hladnega. Mesto, v katerega bi se, če si iz tiste skupine navdušencev, vedno znova vračal. In mislim, da nas večina spada mednje. Za nekatere iz skupine, ki se je nekaj dni pred prvo adventno nedeljo odpravila na župnijsko romanje v to največje nemško mesto (in drugo največje v Evropski uniji), je bil tokratni obisk Berlina prvi, spet za druge je bilo to srečanje s starim znancem, katerega ulice so jih videle že kar nekajkrat. Vsekakor pa je bila za vse prav posebna izkušnja videti mesto razkola in sprave skozi oči skoraj že domačina, Izidorja Pečovnika - Dorija, ki kot vodja slovenske katoliške misije v severni Nemčiji in župnik nemške župnije v Berlinu živi že dvajset let.

16-urna vožnja z vlakom je v dobri družbi hitro minila in tako smo se kmalu znašli pred t. i. Vzhodno galerijo (East Side Gallery), ki jo predstavlja 1,3 km poslikan del berlinskega zidu. 118 umetnikov iz 21 držav je namreč leta 1990 poslikalo del najdaljšega ohranjenega kosa berlinskega zidu z različnimi slikami, ki s svojimi sporočili predstavljajo prav poseben spomenik svobodi, hkrati pa opozarjajo na vse težke zgodbe in izgubljena življenja, ki jih je zid povzročil. Čeprav ob vzhodni železniški postaji stoji najdaljši ohranjeni del berlinskega zidu, pa njegove sledove srečujemo po celotnem mestu. Verjetno je Berlin eno izmed mest, na katerega so dogodki med drugo svetovno vojno in po njej najmočneje vplivali. Na to nas opozarjajo številni muzeji in spomeniki. Eden najpresunljivejših je gotovo Neue Wache, spomenik, ki je od nemške združitve postal osrednji spomenik žrtvam vojne in tiranije. Sredi praznega prostora zagledamo Mater z mrtvim sinom, izjemen kip nemške umetnice Kätthe Kollwitz, ki nas spomni na vse nedolžne žrtve najrazličnejših vojn in ubijanj. Pot nas je vodila do številnih berlinskih znamenitosti, med drugimi smo se sprehodili tudi skozi t. i. otok muzej, kjer hranijo ene največjih umetnin starega sveta, začutili pa smo tudi že lahko utrip predbožičnega dogajanja, ki je bilo že pred začetkom adventa zelo pestro.

Po prvih ogledih je bil čas, da spoznamo, kje se združujejo slovenski verniki v Berlinu, in tako smo se prvi večer odpravili v cerkev sv. Elizabete, kjer smo imeli sveto mašo.  Zelo lepa cerkev, ki jo krasi tudi vitraj z blaženim Antonom Martinom Slomškom in napisom v slovenščini, je edina cerkev v Berlinu, ki je bombe med drugo svetovno vojno niso zadele, kar nam je s ponosom povedal tudi tamkajšnji župnik vsem znan pod imenom Dori. Večer smo nadaljevali v prijetnem druženju in spoznavanju delovanja slovenske katoliške misije znotraj večinsko protestantskega in zaradi priseljencev tudi muslimanskega okolja.

Naslednje jutro smo imeli čast, da smo sv. mašo obhajali v katoliški stolnici v Berlinu, cerkvi sv. Hedvike, ki so jo začeli graditi v 18. stoletju, a je bila zaradi letalskih napadov leta 1943 zelo poškodovana in ponovno obnovljena dvajset let kasneje. Po jutranji kavi je bil čas za spoznavanje novih znamenitosti, od obiska kontrolne postaje znane kot Checkpoint Charlie, pa do modernističnega spomenika judovskim žrtvam, slavnih Brandenburških vrat in mogočne parlamentarne zgradbe. Popoldne in večer smo različno izkoristili, nekateri so odšli v opero, drugi pa smo se sprehodili skozi številne stojnice in hladni veter preganjali s skodelicami vročih dišečih napitkov.

Kmalu je prišel zadnji dan našega berlinskega popotovanja in prvi dan letošnjega adventa, o katerem smo še posebej premišljevali med jutranjim nedeljskim bogoslužjem. Dopoldne smo sami malo raziskovali mesto, popoldne pa smo se odpravili do olimpijskega stadiona, zgrajenega za poletne olimpijske igre l. 1936, na katerih je Leon Štukelj osvojil srebrno medaljo. Večer smo zaključili z ogledom osupljive spominske cerkve cesarja Wilhelma, ki je bila leta 1943 bombardirana, del pa se je skupaj z mozaiki ohranil in stoji še danes v opomin in spomin na strašne grozote druge svetovne vojne. Poleg nje so zgradili novo evangeličansko cerkev, polno majhnih modrih oken, ki prostor napolnjujejo s posebno milino, veličastje pa mu da kolosalni kip Kristusa, ki se dviga nad oltarjem.

Žal se je ura odhoda hitro bližala, zato smo po krajšem obisku adventnega sejma pred dvorcem Charlottenburg hitro odšli po prtljago, se poslovili od našega berlinskega vodiča Dorija in se, hvaležni za vse trenutke, ki smo jih doživeli v Berlinu, odpravili na vlak ter se odpeljali nazaj proti Ljubljani …

 
Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo - župnijske jaslice 2014 PDF natisni E-pošta
Petek, 26 December 2014 08:18

Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo – vprašanja, ki si jih človeštvo že toliko stoletij postavlja, si z njimi razbija glavo in skuša nanje tako ali drugače odgovoriti. Kristjani verujemo, da se odgovori skrivajo v Njem, ki prihaja k nam v jaslih, ki je prišel na svet kot eden izmed nas, da nas reši in nam pokaže pot.

Letošnje župnijske jaslice so z začetnimi vprašanji na nek način še posebej povezane, saj v njih lahko zasledimo vse čase – preteklost, sedanjost in prihodnost. V preteklost se lahko zazremo na desnem delu cerkve, ki nam ponuja pogled na staro kmečko hišo iz okolice Šentvida in življenje okrog nje. To predstavlja naše korenine, prednike, ki so v tem okolju delovali in zgradili temelje, na katerih živimo. S pogledom v preteklost pridemo vse do prastaršev, Adama in Eve, ki sta v vrtu Eden jedla od drevesa spoznanja dobrega in hudega. Na to nas spomni sadovnjak, podoba skušnjave, greha, ki sta ga storila Adam in Eva ter tako povzročila, da je »Gospod Bog odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet.« (1 Mz 3, 24) Obdelovanje zemlje je bilo že od prazgodovine pomembna človekova dejavnost, kar lahko vidimo v njivi, simbolu rodovitnosti. Kot opozarja papež Frančišek, se moramo zavedati, da rodovitnost ni nekaj, kar bi prišlo od človeka, temveč prihaja od Boga. Tako kot gola neobdelana zemlja brez semen smo tudi sami nerodovitni, prositi moramo Gospoda, naj iz puščave v nas obrodi sadove in omogoči, da naša vera postane rodovitna. Za to so potrebni ponižna drža, zaupanje in molitev, na katero nas vedno znova opominjajo znamenja v naši okolici – prav tako kot vaški križ, postavljen v zahvalo, priprošnjo ali spodbudo, da bi vsak svoj dan posvetili Gospodu. Od tega nas večkrat odvrnejo številne skušnjave, greh, ki ga zaradi svoje umazanosti in požrešnosti predstavljajo svinje. Njihovo nasprotje predstavlja konj, podoba marljivosti, ki si s svojim delom in naporom prisluži kruh. Z brano pripravlja njivo, da bodo vanjo posejana semena, ki bodo po zimskem počitku vzklila in prinesla novo življenje.

Novo življenje pa se porodi tudi v jaslicah. Sveta družina tokrat ni postavljena med pastirje, temveč na prav posebno mesto, pred oltar. Jezus je prišel na svet, da nas odreši, in začetek njegovega pasijona, ki odrešenje prinese, predstavlja postavitev evharistije ob zadnji večerji. Jezus namreč k nam ne prihaja le kot Dete v jaslih na božično noč, temveč se med nas utelesi pri sveti maši, ko ga prejmemo v podobi kruha in vina, njegovega telesa in krvi. Vedno pa med nami prebiva v tabernaklju, na kar nas simbolično spominja postavitev Svete družine, ki je v isti liniji kot to prebivališče Boga v cerkvi.

Med Detetom v jaslih, ki nam je omogočil prihodnost, in staro domačijo, ki predstavlja našo preteklost, smo v cerkvi prisotni tudi mi, predstavniki sedanjosti, ki k jaslicam prihajamo z različnimi mislimi, občutki, skrbmi in radostmi. Tukaj in zdaj, da razmišljamo o preteklosti in prihodnosti. Da nas različni simboli, prisotni v jaslicah, nagovorijo, nas morda spodbudijo, predvsem pa, da se nas dotakne Dete, On, ki je naša pot, resnica in življenje.

 
Prednovoletno srečanje 3. zakonske skupine PDF natisni E-pošta
Ponedeljek, 15 December 2014 14:44

Tretja (kot ena izmed šestih zakonskih skupin v šentviški fari) se je ob praznovanju novega leta srečala že na tradicionalni 14. zabavi. V veselem pričakovanju in pripravah smo se imeli super. Popili smo nekaj vinca in pojedli domače dobrote. Manjkalo ni niti smeha, kar dobro vpliva na zdravje in še lepšo polt. Ženski del je sestavil svojo zgodbo, ki pa so jo moški prikrojili po svoje in se pri tem zelo zabavali z župnikom v naši sredi.

Andreja in Drago, Joži in Bojč, Alenka in Srečko, Irma in Metod, Marjeta in Srečko, Darja in Marko

img 20141213 211505

 

 
Pridi k meni! – adventni oratorij 2014 PDF natisni E-pošta
Prispeval Tjaša Kocjan   

Tudi letos smo se soboto pred začetkom adventa v velikem številu (bilo nas je skoraj 100) zbrali v Domu sv. Vida in preživeli čudovit, razigran in ustvarjanja poln oratorijski dan. Najprej smo z različnimi igricami zbudili še nekoliko zaspane obraze, nato pa smo si pozorno ogledali čisto pravo lutkovno predstavo o prijaznem račku, ki je rešil svojo prijateljico. Pogovarjali smo se o reševalcih in tudi o čisto posebnem reševalcu, ki nas vsak dan znova vabi, da pridemo k njemu – Jezusu. Na njegov prihod se bomo še posebej pripravljali v adventnem času in ob tem tudi mi skušali pomagati ljudem okrog nas, da bo srečanje z Jezusom v jaslih na božični večer še posebej lepo.

Na ustvarjalnih delavnicah smo svoji domišljiji pustili prosto pot in izdelali najrazličnejše voščilnice, ki jih bomo lahko poslali za praznike, adventne venčke, angelčke, jaslice iz testenin, sveče, naredili pa smo tudi božične nogavice, okraske za božično drevesce in venčke, s katerimi bomo lahko okrasili vrata našega doma.

Po kosilo smo se še sami spremenili v reševalce in v telovadnici na različnih otokih skušali rešiti čim več življenj. Tako smo v različnih igrah pomagali v poplavah, požarih in drugih stiskah, ki lahko prizadenejo ljudi, naučili pa smo se tudi, kako oskrbeti poškodovanca in kako oblečemo čisto pravo gasilsko obleko.

Dan smo zaključili z molitvijo v zahvalo za še en lep oratorij, ki smo ga preživeli skupaj.

Ob tem bi se radi zahvalili tudi vsem staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke, otrokom, ki so se nam pridružili na oratoriju, gospodu župniku in kaplanu, ki sta nas spodbujala med pripravami in nam pomagala pri izvedbi tega sobotnega dne, Zavodu sv. Stanislava, ki nam je odstopil svojo telovadnico, vsem animatorjem in drugim pomočnikom, ki so omogočili, da smo pripravili letošnji adventni oratorij, predvsem pa Bogu, ki nas je to soboto še posebej vabil, da pridemo k njemu. 

 
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 Naslednja > Konec >>

Stran 1 od 6