Okrevanje

Upali smo, da bo obdobje epidemioloških omejitev mimo. Pa nič ne kaže na boljše čase. Vendar človek vedno upa in ne obupa.
Zato vsi politiki in ekonomisti kljub temnim oblakom govorijo o »okrevanju«. Na tisoče milijard denarja bo šlo za poživitev gospodarstva. Kakor se povsod načrtuje okrevanje, tako bi ga morali načrtovati tudi v Cerkvi. Zanj na potezi niso samo škofje, duhovniki in naše pastoralne službe, ampak vsak, ki nosi skrb in odgovornost za širjenje krščanskega življenja. Žalostno bo, če bomo vse sile polagali samo v okrevanje gmotnih dobrin in pri tem pozabili ali zavestno obšli naše duhovno življenje. Pri okrevanju naj nas vodi in žene gorečnost za Božjo hišo.

Ena takšnih nalog okrevanj je privesti mlade do živega in osebnega odnosa z Jezusom. Tukaj prav z zgledom lahko naredimo največ. Vse ostalo so samo pripomočki. In pripomoček je tudi verouk, ki ga bomo začeli v prvih septembrskih dneh.
Želim si, da bi letos veliko otrok prišlo in hodilo vse leto k verouku »v živo«. V Vidovem domu bomo s kateheti nadaljevali tisto, kar upam, da ste z otroci že od dojenčka naprej živeli doma. Vem, da ste jih materialno lepo oskrbeli. Obenem pa verjamem, da niste obšli tudi človeške in krščanske vzgoje. Hvala za ta vaš prvi družinski verouk in osebni zgled. Naj bo pot »okrevanja« blagoslovljena, polna korajže in lepih spodbud. Pa
ne pozabimo, da pri »nalezljivosti« za vero še vedno največ šteje osebni zgled staršev.

župnik

iz aktualne številke župnijskega glasila Naš zvon