Spet kliče nas venčani maj

Marijini častilci so že pred stoletji premišljevali, kako bi mogli Mariji izkazovati čim večje češčenje. Želeli so, da bi verniki častili Marijo vsak dan ali vsaj en mesec v letu. Izbrali so najlepši mesec v letu - maj, ki z lepoto v naravi prekaša vse druge. To pobožnost so najprej začeli v Rimu. Nato se je razširila tudi drugod po Italiji ter po Avstriji, Franciji in Nemčiji. Papež Pij VII je leta 1815 to pobožnost potrdil in obdaril z odpustki.
Tudi med Slovenci se je majniška pobožnost hitro udomačila. Ime »šmarnice« je pobožnosti dal skromni in goreči duhovnik ljubljanske škofije Janez Volčič, ki je bil takrat kaplan v Horjulu. Spoznal je, da Slovenci še nimamo po slovensko napisanih potrebnih premišljevanj za Marijin maj. Zato njegovo prvo tiskano branje za mesec maj nosi naslov: Šmarnice Mariji, naši Materi, darovane. To se je zgodilo leta 1855. To je rojstno leto slovenske šmarnične pobožnosti.
Sam Bog ve, koliko spominov, molitev, pesmi, veselja, solz … je zapisanih v 167-letni zgodovini šmarnične pobožnosti slovenskega naroda od takrat do danes.

Kraljica majnika, prosi za nas!

župnik

iz aktualne številke župnijskega glasila Naš zvon