Ob prazniku

Birma je tisti praznik, ki naj bi na novo »zbudil« vsakega od nas, ki smo že bili birmani, in dal »polet« mlademu rodu novih birmancev. Hvala Bogu, da so tudi letos. Po Božjem otroštvu, ki so ga pred leti prejeli pri krstu, bodo pri birmi postali Kristusovi pričevalci in sodelavci.
Podoba trte in mladike je morda najbolj posrečen in najgloblji izraz tistega skrivnostnega odnosa, ki se zgodi z nami pri krstu in birmi. Krst pomeni vcepitev mladike na trto. Birma pa je utrditev tega vcepljenega. Kdaj pomislimo, za kako velik Božji dar gre? S krstom in birmo ne postanemo samo »malo bolj prijatelji« z Jezusom, ampak On sam in vse njegovo življenje v polnosti zaživi v nas. To življenje lahko vsakič obnavljamo tudi z ostalimi zakramenti. Se zavedamo, za kako velike in odločilne Božje darove gre?
In če je mladika povezana s trto, se zgodi še nekaj: obrodi sadove. Za to rodovitnost pa obstaja pogoj: »Kdor živi v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti« (Jn 15,5). Kako pa ostati v njem? Jezus pravi: »Če moje besede živijo v vas« in »Ostanite v moji ljubezni«. Za vse to imamo vsak dan dovolj priložnosti. Mi, ki smo že bili pri birmi, in vi, ki boste birmani 10. oktobra. Čestitke vsem!

iz aktualne številke župnijskega glasila Naš zvon