Smrt ali življenje

Na praznika Vseh svetih in Vernih rajnih se verni in neverni množično zbiramo na pokopališčih. V eno nas poveže spomin na naše prednike in pa misel, da bomo tudi mi kmalu tu.
Nobena zavarovalnica, moč, slava, denar ali kaj drugega nas »pokopališča« ne more obvarovati ali ga preprečiti. Ti dnevi nas usodno povezujejo. V vsem se lahko razhajamo, imamo različne poglede, se odločamo za tak ali drug svetovni nazor, smo ali pa nismo pristaši vsega zmešanega ali manj zmešanega na tej naši ljubi Zemlji. Pa pride samo bežna misel, boječ pogovor, strah, obup in v nas gloda. Smrt in nič?? Ali pa po smrti Življenje.
Res je za »umret«, če ne bi vsaj malo poznal Kristusa, njegovih besed in tistega usodnega Velikonočnega jutra, kjer se je smrti dokončno »zalomilo«. Zato se v veri in upanju v Kristusa vsak dan odločam za Življenje. Ni vsakič uspešno in dobro. Ampak ob Božji ustavi blagrov se trudim.
Verjamem tudi, da je z mano nepregledna množica svetnikov Božjih, mojih prednikov, sorodnikov, prijateljev. Vsi so preko osebne smrti že prestopili prag v Življenje in so moji vzorniki in priprošnjiki. Tudi v to občestvo svetih verujem v upanju, da tja pridem. In potem me pokopališče več ne zanima.

župnik

iz aktualne številke Našega zvona