Ob farnem prazniku

Vsako leto se na ta dan osebno in z občestvom zahvaljujemo in se s prošnjami obračamo na našega zavetnika sv. Vida. Tudi letos naj bo tako.

Na praznik se spomnimo tudi dneva, ko je bila zgrajena in posvečena farna cerkev. Mogočna in lepa zgradba, ki nas zbira v edinosti vere in v občestvo okrog župnijskega oltarja. Že stoletja so zidovi naše cerkve priče veselja in žalosti, razočaranj in upanj, vzponov in padcev, miru in tolažbe, grešnosti in svetosti. Na tem svetem kraju so bile in so izrečene mnoge molitve, prošnje, obljube in zahvale.
Oboki cerkve se veselijo otrok, ki z zakramentom krsta vstopajo v Božje otroštvo in Sveti Duh jim v mladostnih letih pri birmi deli darove. Na oltarju se obnavlja zadnja večerja in v spovednici se obnovi krstna nedolžnost. Ta prostor je priča dokončnim odločitvam novoporočencev in novomašnikov. Skozi ta Božji hram v večnost odhajajo naši farani.

Sveti Vid, prosi za nas pri Bogu tudi v našem času in prostoru, ker se marsikaj podira. Mi pa vemo in verujemo, da On ostaja večen. O Bog, ohrani nam vero in zvestobo.

župnik

iz aktualne številke Našega zvona