Leto milosti
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Jn 13,35
Poseben blagoslov je, kadar evangelij ne slišimo le oznanjevati z besedami, ampak ga vidimo živeti. Minulo leto smo bili v naši župniji obilno blagoslovljeni s tem milostnim darom ob zgledu naših duhovnikov.
Pred letom sta prišla v našo faro – živet svoje duhovniško poslanstvo med nami in za nas – Tine Povirk in msgr. Jože Hauptman. Mlademu duhovniku Tinetu Povirku je bilo zaupano tudi upravljanje naše (tradicionalno ‘zahtevne’) župnije, msgr. Jožetu Hauptmanu, pred leti že zlatomašniku, pa pomoč pri duhovnem življenju župnijskega občestva.
Dobili smo priložnost živeti ob duhovnikih različnih generacij, generacij, ‘kjer je ena cela preskočena’.
G. Jože in g. Tine sta povezana že vse življenje mlajšega od njiju. 35 let mineva od dne, ko je dvomesečni Tine – kot se g. Jože rad spominja – že zrl Božje stvarstvo z Viševnika, ki so ga osvojili skupaj z njegovimi starši in drugimi prijatelji iz Gibanja fokolarov (Marijinega dela). Od tedaj so bile njune poti – prav prek Marijinega dela – ves čas bolj ali manj blizu, najbližje pa zadnje leto v Šentvidu.
Čeprav sta sobivala z nami le eno leto, sta v nas pustila neizbrisno sled. Najmočnejšo in najbolj dragoceno prav s svojim zgledom medsebojnega spoštovanja in iskrene bratske ljubezni.
Poln življenjske in duhovne modrosti je gospod Jože predano daroval svete maše, nam delil zakramente odpuščanja in upanja ter nas nagovarjal s svojo modrostjo in zgledom trdne usidranosti v Gospodu. S svojo blagostjo, prisrčnim nasmehom in mirno besedo, z dobroto in izjemno srčnostjo je bogatil slehernega, ki je pristopil k njemu. Lahko smo prepoznali, kako kot oče z ljubeznijo spremlja in duhovno podpira svojega mladega sobrata Tineta in vse zaupano jima občestvo. S tiho, a nadvse dragoceno navzočnostjo.
Naš župnik Tine, prav tako srčen in duhovno bogat Gospodov učenec, se je ob mnogih nalogah in izzivih pri vodenju naše župnije zavzeto posvečal vsaki župnijski skupini in utrjevanju vsega župnijskega občestva. Plemenitost njegovega srca pa se je še posebej odrazila v odnosu do sobrata Jožeta. Povsod ga je vzel s seboj, ga vključeval v življenje župnije, poskrbel zanj tam, kjer sam ni več zmogel, in mu namenjal pozornost, ki ni izhajala iz dolžnosti, temveč iz iskrene spoštljivosti in bratske ljubezni.
Sobivanje obeh duhovnikov, msgr. Jožeta Hauptmana in Tineta Povirka, je bilo tiho, a zelo močno pričevanje za vso župnijsko skupnost. Pričevanje o spoštovanju in dragocenosti življenja v vseh njegovih obdobjih.
Takšni zgledi pustijo pečat. Ne ostanejo le v spominu, ampak tudi kot potrditev mogočega in povabilo vsakemu izmed nas, da bi znali podobno živeti v svojih družinah, skupnostih in medsebojnih odnosih.
Bogu in obema duhovnikoma smo hvaležni za to leto. Za služenje in vodenje našega občestva. Za vse milosti, ki smo jih po njima prejeli. Za vse sadove, od katerih bomo lahko še naprej živeli.
Msgr. Jože Hauptman odhaja v Duhovniški dom Mane Nobiscum, Tine Povirk ostaja v naši župniji skupaj z novim župnikom mag. Boštjanom Dolinškom. Vsem želimo Božjega blagoslova in Marijinega varstva in obljubljamo molitveno povezanost.
Ob slovesu msgr. Jožeta Hauptmana v Stanežičah
19. julija 2026:
Spoštovani gospod Jože!
Ko ste prišli v našo župnijo, ste s seboj prinesli bogate življenjske izkušnje, duhovniško modrost, predvsem pa mirno besedo, prijazen nasmeh in odprto srce.
Čeprav je eno leto kratko obdobje, ste v naši sredini pustili globoko sled. Občudovali smo Vašo zvestobo in predanost, s katero ste kljub zrelim letom darovali svete maše ter nas nagovarjali s svojo življenjsko modrostjo.
Vemo, da poleg duhovnih vrhov izjemno radi osvajate tudi tiste prave, zemeljske. Gore so kraj tišine in bližine z Bogom. Vi ste to bližino vsako nedeljo prinašali med nas, na oltar, in nam kazali pot navzgor.
Sedaj po dolgih letih zvestega služenja Bogu in ljudem prihaja čas, ko si lahko zasluženo odpočijete. Želimo Vam, da bi bil ta čas miren in poln Božjega blagoslova.
Naj bo Vaše življenje še naprej prepleteno z lepimi razgledi.
V imenu vseh faranov iz Stanežič iskrena hvala za darovano leto in za vsak korak, ki ste ga prehodili z nami.
Naj Vas na novi življenjski poti spremljata Božji blagoslov in varstvo Marije. Naj Vam Gospod podarja zdravje, notranji mir in veliko razlogov za veselje.
Vrata naše cerkvice v Stanežičah Vam bodo vedno odprta in veseli bomo Vašega obiska.
Srečno in Bog Vas živi!
Vaši farani iz Stanežič
Ob slovesu msgr. Jožeta Hauptmana v Šentvidu
26. julija 2026:
Spoštovani gospod msgr. Jože Hauptman,
ob Vašem slovesu iz župnije Ljubljana Šentvid se Vam iskreno zahvaljujemo za čas, ki ste ga preživeli med nami kot duhovni pomočnik. S svojo umirjeno besedo, duhovno modrostjo in odprtim srcem ste bogatili naše župnijsko občestvo ter nam pomagali poglabljati vero. V hvaležnem spominu bomo ohranili Vašo predanost Cerkvi.
Naša župnija je postala zadnja župnija Vašega duhovnega služenja. Morda k nam res niste prišli z Amijem 8, do vrha naloženim s planinsko opremo in drugimi športnimi rekviziti, kot pred petdesetimi leti v ihansko faro. Prišli pa ste kot duhovni pomočnik, dragocen sodelavec župnije in delivec zakramentov. Hvaležni smo Vam za vse ure, ki ste jih z nami prebili v spovednici, kjer ste nam delili Božje odpuščanje, pa tudi življenjske nasvete. Šentviški župljani cenimo Vašo prijaznost, dostopnost in toplino. Bog naj Vam nakloni zdravje in mirne življenjske plovbe. Naj Vas na vseh Vaših poteh spremljata varstvo sv. Vida in priprošnja Božje Marije z željo, da bi ohranili edinost, za katero ste v nekem intervjuju dejali, da je ni tako enostavno razložiti v besedi kot v dejanju. Hvala za vse dobro, ki ste ga storili za našo župnijo. Z iskreno hvaležnostjo in molitvijo Vam kličemo: Bog Vam povrni!
Učenec nebeškega kraljestva je podoben hišnemu gospodarju, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro. Ob tej priložnosti se s hvaležnostjo oziramo na služenje obeh naših duhovnikov v preteklem letu.
V gospodu Jožetu Hauptmanu smo prepoznavali zaklad bogatih življenjskih in duhovniških izkušenj ter zvestobo evangeliju.
V gospodu Tinetu Povirku pa smo lahko prepoznali pripravljenost sprejemati nove izzive, ko se je spopadal z vodenjem naše župnije po poteh, ki jih od duhovnikov zahteva današnji čas.
Zdaj gospoda Tineta v naši župniji ob novem župniku čakajo nove naloge, za katere verjamemo, da jih bo predano opravljal.
Iskreno se obema zahvaljujemo za služenje, gospodu Tinetu tudi za vodenje naše župnije.
Želimo obema obilo Božjega blagoslova.