Dragi župnik, v tiskani izdaji Vašega zvona ste prebrali, da Vam župnijski medijci (no, medijca, če smo natančni) namenjamo besedo »v stilu« našega delovanja. In čeravno je bil osrednji medij Vašega oznanjevanja – takoj za ambonom in osebnimi srečanji seveda – župnijsko glasilo Naš zvon (ki ste ga ob prihodu v Šentvid iz tri-tednika spremenili v mesečnik), ki smo ga skupaj zagotavljali tako v tiskani kot e-obliki, in je Vaš zvon daleč najobsežnejša različica Našega zvona, smo Vaša sporočila, oznanila, župnijske slovesnosti in dogodke v trinajstih letih Vašega župnikovanja v še večji meri z besedo, sliko in filmčki »pokrivali« na spletu. Zato tole izjemoma ne berete v tiskanem Vašem zvonu, ampak tule.
Tega zapisa ne opremljamo z obsežno fotogalerijo niti s filmčki; do vpogleda v mnoge, ki smo jih na tej spletni strani (pa tudi na FB strani in YouTube kanalu) objavili za ohranitev zgodovinskega spomina, pridete sami s kakšnim dodatnim klikom. Vemo, da boste znali :). In ponosni smo na Vas, ker ste osvojili tudi e-medije, ki Vam v začetku Vašega župnikovanja niso bili ravno blizu, ter dopustili, da smo v župniji tudi z novimi mediji in širše na medijskem področju šli v korak s časom – nemalokrat pred mnogimi drugimi župnijami. Zagotovo je bilo zaupanje, da vpeljemo novosti, ki Vam še niso zlezle pod kožo, za Vas težka odločitev. Sploh, ko smo v korona časa želeli ohranjati župnijsko občestvo povezano prek prenosa svetih maš »v živo«. Pa ste le rekli »da«. In omogočili vsako nedeljo spremljanje svete maše iz domače cerkve in z domačim župnikom. Za več kot 150 družin in posameznikov (toliko je bilo v povprečju priklopov) je bilo to neprecenljivo. V ozadju, za izvedbo, ki je morala biti »ad hoc«, pa tudi precej stresno.
Ampak s tem, kar se dogaja v ozadju, z našim delom torej, Vas nismo obremenjevali. Vi ste zaupali, da stvari tečejo dobro, mi smo za to poskrbeli (tudi za tisto, za kar ste bili prepričani, da deluje kar samo od sebe). Samo včasih, ko ste neko novost vzeli za svojo in »padli noter«, so apetiti zrasli »preko mere« – pa ne zaradi vsebine željenega, ampak zahteve po načinu izvedbe. Ko ste poklicali z romanja po Camino Primitivo in »zahtevali«, da Vaše vsakodnevne objave na FB strani ene od romaric redno objavljamo tudi na župnijski spletni strani – ne na župnijski FB strani, ampak na spletni! Ker da eni na FB ne znajo, na spletno stran pa ja. No, smo našli rešitev, da je bil volk sit in koza cela. In predvsem vez romarjev z ostalimi župljani živa.
Zaupali ste nam tudi, da smo lahko zavzeli prižnico, pa zvonik, pa nebo nad faro, da smo lahko v sliko in film ujeli bogastvo župnijskega življenja.
Prav zaradi Vašega zaupanja so stvari lahko tekle. In smo se »lahko samo pogledali« (kot ste dejali) – ali pa še to ne – in naredili vsak svoje.
Zato, dragi župnik, velik boglonaj za vse zaupanje, za vsako potrditev našega dela in za odlično sodelovanje!
Bog Vas živi!
Vaši medijci (že veste, kdo 🙂 )
