Vidova nedelja, god našega farnega zavetnika
Ob godu našega farnega zavetnika svetega Vida, je bila danes zunanja slovesnost praznika, Vidova nedelja. 
Več kot 1500 ljudi se je priporočilo našemu farnemu zavetniku, ki nas s svojim zgledom junaškega pričevalca za Kristusa opogumlja, da na svoji krščanski poti kljub preizkušnjam, kritikam in nasprotovanjem, ki so del našega življenja, vztrajamo. Pri sveti maši je vse zbrane nagovoril župnik Ivan Jagodic, ki je dejal, da smo v tem kraju in tej cerkvi doma. Slovesnost, ki se je sklenila s praznovanjem pred cerkvijo, so obogatile tudi narodne noše, pevci in ministranti, z uvodi v sveto mašo, s prošnjami in prinašanjem darov pa tudi nekatere družine iz naše župnije.
Župnik je pridigo začel z zahvalo Bogu in farnemu zavetniku za vse, kar smo in kar imamo, po več kot osmih stoletjih naše župnije.
„To je res lepa letnica. Mi smo več ali manj vredni nasledniki vseh tistih, ki so se približno takole zbirali pred nami v prejšnjih cerkvah in pa v naši današnji cerkvi, ki jo imamo 117 let. 
V objemu 117-ih let te cerkve se gotovo vsak izmed vas že spomni takšnih in drugačnih dogodkov, ki so se zgodili v vašem osebnem življenju ali pa v življenju najdražjih. Torej lahko rečemo, da smo v tem kraju in v tej cerkvi doma. To je najlepši izraz. In prav sedaj se med nami uresničuje tisto, kar smo slišali v evangeliju, namreč Božje kraljestvo, ki ni nekje daleč v nebesih, ampak Božje kraljestvo je tukaj med nami. To Božje kraljestvo se začne v tvojem in mojem srcu, potem se pa to Božje kraljestvo razrašča in káli tega Božjega kraljestva so se začele zagotovo že z našim spočetjem. Kajti, če smo spočeti, smo gotovo po Božji previdnosti poklicani v življenje. To se je zgodilo z našim rojstvom, še posebej pa z našim krstom tukaj ali pa v kakšni drugi cerkvi. In to Božje kraljestvo se sedaj več ali manj razrašča po naših družinah, po naših ulicah in vaseh, na vse štiri strani neba naše župnijske skupnosti,“ je dejal župnik Jagodic.
Po njegovih besedah je vsak farni praznik priložnost in izziv, da se osebno vprašamo, kako je z Božjim kraljestvom v našem življenju oziroma konkretno v meni. „Tukaj gre za osebno odgovornost, ki se je velikokrat premalo zavedamo,“ je dejal in to Božje kraljestvo razložil kar s pomočjo prebranega berila, da so sadovi tisti, po katerih lahko začutimo, da smo del tega Božjega kraljestva. Nadaljeval je z besedami apostola Pavla, ki je naštel, da je Božja ljubezen tam, „kjer je ljubezen, tam, kjer je veselje, tam, kjer je mir, tam, kjer so potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje. Glejte, po tem nas presoja Bog, po tem nas presojajo tudi ljudje. In zato je naša odgovornost tako velika. Domači in tujci. Presojajo nas, kjerkoli se pojavimo. Nadarjeni v službi in pa naši sodelavci. Presojajo nas verni, še bolj pa tisti, ki so neverni. Tako nas presojajo tudi naši otroci, naša mladina. Zato se ne vprašajmo, odkod se je pa naš vzel. Naš se je vzel tam, kjer smo mu kazali življenje. Kar smo sadili, to bomo želi. In tako nas gotovo, po sadovih teh znamenj, presojajo vsi. Stari starši, starši, vzgojitelji, duhovniki. Konkretno vsakega izmed nas.“
Župnik Ivan Jagodic je pridigo sklenil z besedami: „Božje kraljestvo ni rivalstvo, kdo bo koga ali, kdo bo v vladi in kdo bo v opoziciji. 
Takšna kraljestva so zemeljska. Božje kraljestvo pa je drugačno. Ali je ali pa ga ni. Začenja se pa tukaj. Slišali smo v evangeliju. Zato vas vabim, da se čimbolj trudimo, da bi ga bilo med nami veliko danes in še več v prihodnje. Bog vas živi in iskrene čestitke za današnji dan.“
Ob 12. uri se je praznovanju pridružil tudi nadškof Stanislav Zore, ki je oddal svoj podpis proti razlastitvi pokopališča. Več o tem preberite na tej povezavi.
